četrtek, 27. marec 2014

ŠRILANKA Otok prijaznih nasmehov - pogrešala te bom!


Sedaj, ko "že" sedim doma, tukaj v rodni grudi in premetavam vse fotografije levo ter desno, vedno bolj ugotavljam efekt, ki ga je ta budna solzica v Indijskem oceanu, kot pravijo mnogi pustila name. 
 Ker se je zgodilo toliko tega, da je vsaka minuta dneva bila v popolnosti zapolnjena, se je misel na moj blog, preko katerega bi delila svojo zgodbo z vami kar malo skrila.

Zeleni raj, ki ponuja toliko tega, zapolni vsak kotiček telesa ter ga napolni z vso srečo, da telo od vsega veselja kar kipi. Je relativno majhen in zelo varen otok (previdnost seveda ni nikoli odveč), ki se ga v kratkem času, da dobro raziskati in je primeren za vse popotnike...za starše z otroki, tiste, ki so željni dobre avanture ali pa tiste, ki so omejeni s časom in si le želijo zbežati iz vsakdanjika.

Vsi tisti nasmehi, ki si jih vsakodnevno deležen iz minute v minuto pričara zadovoljstvo duše in telesa. Le kdo je človek, ki si ne želi vsaj za trenutek ali pa kot jaz za malo več časa odmakniti iz vsakdanjika, nekam v čisto drugačno okolje, kjer zavedanje o življenju postaja vse močnejše...
Vsa doživetja, ki so me spremljala v času mojega popotovanja po tej deželi čaja, zbujajo močno energijo v meni in na nek način prebujajo željo po vrnitvi na otok. Le zakaj?
Država kot je ta, tako zelo bogata z zelenjem, ki kar vabi oči k počitku, do vseh rajskih peščenih neskončnih plaž, ki željno kličejo stopala, da začutijo vse tiste drobne delce peska, katerih se še nekaj časa ne znebiš s telesa in vseh tistih cenenih storitev, katerih se denarnica že v naprej zelo veseli :)

In prvi vtis, ki sem ga dobila, ko sem pristala s palmami obdanem letališču je bil le: pa naj se popotovanje začne, kljub vsej vlagi in vročini, ki me je ob prihodu z letališča nežno božala po moji beli koži.
In tako se je popotovanje v popolnosti začelo in navdušenja kar nisem mogla skriti. Opazile so ga tudi široko razprte oči domačinov, ki so spremljali moje veselo plesujoče nogice katere čutile so težo nahrbtnika- mojega 45l prijatelja, ki je tovoril vso meni potrebno (in tudi odvečno) prtljago.
Kljub temu, da nisem spakirala veliko..le tistih par majčk, kratkih hlač in perila, ki so bile potrebne za moj backpaking style, se je moj nahrbtnik v celoti razpadel že v samem začetku mojega popotovanja. Hvala tistemu, ki si je izmislil duck tape, ki je pripomogel k temu da sem ga lahko polepila.
Priznam, da je po nekem času bilo že kar malo nadležno lepit ta moj nahrbtnik ob vsakem novem dnevu, ko me je želja po odkrivanju veselo vabila naokoli.

Že v prvih dneh obiska začutiš vso energijo ljudi, ki tam bivajo in jo z veseljem delijo z vsakim novim obrazom, ki prispe tja, kjer je v veliki meri prisotna revščina in vse tisto, kar otok zaznamuje še ispred mnogih let..

Z otoka, sem prinesla lepe izkušnje. Ljudje niso vsiljivi, so tako zelo prijazni, da se počutiš v popolnosti dobrodošlega. Le kdaj zagledaš kje koga, ko strmi vate in se ob tem sprašuješ ali si prvi beli človek, katerega je pravkar srečal. Odgovor dobiš kmalu zatem, ko vidiš kako zelo navdušeni so nad teboj.

 Prisotna tam, daleč stran od doma v veliki meri navdušena nad kulturo, hrano, podnebjem, prijaznim ljudjem, rajskimi plažami, velikimi valovi, palmami, smešno nizkim cenam hrane in vseh sveže iztisnjenih sokov, ki jih ponujajo, lahko rečem le: Šri Lanka zagotovo te bom pogrešala.

IN DA: Obisk priporočam vsem, ki so željni dobre hrane, skoraj zastonj adrenalinske vožnje v lepo obarvanih avtobusih, sedeti s čurki na vlaku, uživati ob pogledu na prelepo naravo, občudovati dolge peščene rajske plaže in uživati v smešno nizkih cenah velikih krožnikov pisane hrane, ki zasitijo občutek lakote in prijaznosti, ki jo dobiš od neznanih obrazov tretjega sveta.

                           To je Šri Lanka skozi moje oči.

                                         Vsako jutro zdrava in obilna pojedina lokalnih sadežev.

                                   

                                          Dambula cave temple.


                                          Na poti proti Adamovem vrhu.


 Veličasten Adamov vrh (2243m.n.v, 5000stopnic do vrha in 1000 m višinske razlike)